Vanilija — Maja Keuc

Povej, a se ti ne zdi da druga?en si Kot da mar ti ni? Daj, povej, spodnesi mi zdaj tla Da je ona ta, ki je tvoja

Ko na toplem ledu ple?eva Vsak po svoje sanjava Le midva, le midva

Ni ona kot vanilija, ti?ina v tebi te izda ?e sem tvoja, ?e sem tu ob tebi Ta igra ne pozna meja, predolgo sem vztrajala ?e sem tvoja, tvoja vsa

Si morda ?as zdaj kradeva? A nenadoma se za?utiva Ne, ne grem nazaj v ta la?nivi raj Srce je polno saj, ne, dovolj mi je

In iz inata v sebi, se upiram znova tebi le Dajem vse, dajem vse

(Nekaj, nekaj kot vanilija zdaj di?i na tebi) Kot vanilija (Nekaj, nekaj) to no? vle?e me znova, znova k tebi

?e mi re?e?, da ne zna? naprej Zamegljen je tvoj pogled na njej ?e sem tu, ?e bom tvoja vsa In vem, da ?e bom tu ob tebi

Vedno znova sem na pol poti In ?eprav se vse narobe zdi Reci mi, da naj ustavim svet Ker rad bi bil le tu ob meni

Le nekaj, kar di?i na tebi Te vle?e vedno znova k sebi A ?e sem vedno tvoja ve? ?e sem tvoja, tvoja, tvoja, tvoja, tvoja le

?e ti dajem, dajem ti vse